Evropski komisar za pravosodje o Skoku: Dogajanje pozorno spremljamo

Evropska komisija je v najnovejšem poročilu o vladavini prava v EU pozvala Slovenijo, naj sprejme dodatne ukrepe za izboljšanje kazenskega pregona korupcije in zaščite novinarjev v državi. Ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča veseli, da je Komisija prepoznala izzive Slovenije na področju korupcije in organiziranega kriminala, ki jih po ministrovih besedah želijo nasloviti prav z v četrtek sprejetim zakonom o Skoku. Dogajanje v zvezi z njim v Bruslju sicer podrobno spremljajo.
Evropska komisija je v danes objavljenem poročilu o vladavini prava v EU Slovenijo pozvala, naj sprejme dodatne ukrepe za izboljšanje kazenskega pregona korupcije in zaščite novinarjev v državi.
"Zadovoljni smo, da je tudi Evropska komisija prepoznala izzive, s katerimi se Slovenija sooča na področju preiskovanja in sojenja v zadevah korupcije in organiziranega kriminala," je poročilo v sporočilu za javnost komentiral minister za pravosodje Mihael Zupančič.
Ministrstvo: Priporočila Komisije naslavljamo s Skokom
Ob tem je dodal, da je predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) "prvi korak, ki ga na ministrstvu za pravosodje delamo v smeri, da bodo korupcijska kazniva dejanja hitreje preiskana in pravnomočno razsojena".
Na ministrstvu so dejali, da z zakonom naslavljajo priporočila komisije glede zagotavljanja rezultatov pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnih sodbah v korupcijskih zadevah. Zagotovili so, da pri pripravi zakonskih rešitev posebno pozornost namenjajo neodvisnosti in samostojnosti specializiranih organov.

Iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom) pa so danes sporočili, da bo Slovenija priporočilu komisije glede nadaljnjih ukrepov na področju boja proti korupciji "posvetila posebno pozornost, saj je učinkovit boj proti korupciji ena od prednostnih nalog slovenske vlade". Tudi Ukom je pri tem izpostavil predlog zakona o Skoku.
Evropska komisija v letošnjem poročilu o vladavini prava sicer ni ocenila predloga zakona o Skoku, ki ga je vlada potrdila v četrtek. Komisar za vladavino prava in pravosodje Michael McGrath pa je danes v Bruslju v odgovoru na vprašanje STA glede predloga zakona dejal, da pozorno spremljajo zadnje dogajanje v Sloveniji.
"Ukrepom, ki bi vodili v znižanje protikorupcijskih standardov ali k oslabitvi preventivnega okvirja za boj proti korupciji, se je treba izogniti," je komentiral McGrath. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da lahko "vsak nov organ svoje preventivne naloge izvaja neodvisno ter z zadostnimi materialnimi in človeškimi viri".
Na predlog zakona o Skoku so se sicer danes kritično odzvali na državnem tožilstvu in vrhovnem sodišču. Več institucij, med njimi Varuh človekovih pravic in KPK, pa je že v četrtek v skupnem sporočilu za javnost opozorilo na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru omenjena predloga zakona.
Ministrstvo za pravosodje je napovedalo skrbno preučitev poročila Evropske komisije tudi v luči "načrtovanja in priprave nadaljnjih ukrepov za krepitev vladavine prava v Sloveniji". Ukom pa je v odzivu na poročilo komisije o vladavini prava med drugim zapisal še, da je "Slovenija zavezana spoštovanju vladavine prava kot eni od temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija".
Reforme pogosto prepočasne
Sedmo letno poročilo o vladavini prava v EU po besedah podpredsednice komisije Henne Virkkunen, pristojne za demokracijo, sicer kaže viden napredek v številnih državah članicah. "A delo se mora nadaljevati, kajti napredek ni enakomeren in reforme so pogosto bolj počasne, kot bi pričakovali," je komentirala na tiskovni konferenci v Bruslju.

McGrath je dodal, da je bila približno polovica priporočil komisije iz leta 2025 v celoti ali deloma naslovljena. Ob tem sta McGrath in Virkkunen priznala, da članice določenih priporočil ne morejo uresničiti hitro, ker lahko terjajo dolgotrajne in zapletene zakonodajne spremembe ali posvetovanje s širšim krogom deležnikov, včasih pa jih upočasnijo tudi volitve.
Dobre novice iz Bolgarije, Romunije in Madžarske
McGrath je ob tem navedel nekaj pozitivnih primerov v zadnjem letu. V Bolgariji so denimo izvedli reformo, ki preprečuje politični vpliv na vrhovni pravosodni svet, Romunija pa je sprejela nov zakon na področju lobiranja.
Če so bili pri komisiji v lanskoletnem poročilu resno zaskrbljeni zaradi slabega stanja vladavine prava na Madžarskem, je McGrath danes dejal, da tam sedaj reforme potekajo na številnih področjih. "Seveda bomo razmere na Madžarskem še naprej podrobno spremljali," je zagotovil.
Komisar za pravosodje si želi, da bodo priporočila gonilo reform in da bodo vodila k tesnemu sodelovanju med komisijo, državami članicami in drugimi institucijami EU.
Poročilo in priporočila bodo v predlogu Evropske komisije za naslednji dolgoročni proračun igrala pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov za zaščito proračuna EU, še poudarjajo v Bruslju.
Po predlogu komisije bi morali novi nacionalni in regionalni partnerski načrti v okviru večletnega finančnega okvira obravnavati izzive, opredeljene v poročilu o pravni državi. Poročilo bo tudi eden od virov informacij za oceno komisije glede izvajanja načrtov razvojnih programov članic.
Članice že usklajujejo svoje zakonodaje z evropskim aktom o svobodi medijev
Eno od področij, ki jih v poročilu o vladavini prava spremlja komisija, je tudi svoboda in pluralnost medijev. Komisija je med drugim ugotovila, da članice izvajajo reforme za uskladitev nacionalnih zakonodaj z evropskim aktom o svobodi medijev (EMFA). Poročilo po novem ne vključuje več priporočil za članice na področju medijev, saj bo komisija izpolnjevanje obvez na tem področju spremljala v okviru izvrševanja EMFA, navaja sporočilo za javnost.

Številne države članice poleg tega po ugotovitvah komisije sprejemajo konkretne ukrepe za reševanje pojava t. i. strateških tožb (SLAPP). Komisija še naprej sodeluje z njimi pri podpori prenosa in izvajanja direktive proti SLAPP tožbam.
"Neodvisni pravosodni sistemi, učinkovit boj proti korupciji, svobodni in pluralni mediji ter močen nadzor nad institucijami so bistveni, da zaščitimo naše državljane in zagotovimo pravno gotovost, ki je podlaga za naše naložbe, konkurenčnost in gospodarsko rast," je Virkkunen dodala v pojasnilu, zakaj je vladavina prava ključnega pomena za EU.
Poleg stanja pravne države v članicah EU je komisija ocenila tudi stanje v štirih državah kandidatkah, in sicer Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. McGrath je poudaril, da je vladavina prava ključna tudi za vstop v EU.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje